Učenci 7. a in 7. b smo se v ponedeljek, 21. 3. z avtobusom odpeljali v šolo v naravi v Rakov Škocjan.
Prispeli smo do doma CŠOD, kjer nas je sprejela prijazna gospa Darja. Dala nam je kar precej navodil, med drugim tudi to, da se moramo preobuvati in skrbeti za red in čistočo. Poudarila je tudi to, da se sami ne smemo oddaljevati od doma, saj smo sredi gozda, v katerem je veliko kraških jam.
Po dobrem kosilu smo si obuli pohodne čevlje in že odšli na prvi izlet. Ogledali smo si Zelške jame. Zanimiva je bila legenda o zmaju, ki nam jo je zelo doživeto pripovedoval učitelj Polde. Po večerji smo šli na nočni pohod do Mosta želja. V vodo smo vrgli kamenček ali vejico in si nekaj zaželeli. Tudi tu nam je učitelj pripovedoval legendo.
V torek smo se odpravili proti Cerkniškemu jezeru. Na poti je učiteljica Mira v blatu našla sledi medveda, volka in jazbeca. Naučili smo se veliko o kraških pojavih kot so: bruhalniki, požiralniki in udorne jame. Po kosilu smo se spet razdelili v dve skupini. Ena je z učiteljico Violeto odšla do reke Rak, druga pa z učiteljico Miro v naravoslovno učilnico. V vodi smo iskali drobne živalice in merili temperaturo vode. V učilnici je bogata naravoslovna zbirka, kjer smo videli razna okostja živali, pa tudi trofeje in nagačenega medveda. V gozd smo odnesli nekaj ostankov hrane in namestili kamero, da bi posnela nočne obiskovalce. Po večerji smo imeli v jedilnici družabni večer.
V sredo zjutraj smo se odpravili na dolg pohod do Unške Koliševke, kjer smo se spustili globoko v podzemlje po dolgih vojaških rovih. V popoldanskem času smo imeli streljanje z lokom in naučili smo se zakuriti ogenj. Bilo je izredno zanimivo, saj je vsaka skupina dobila le deset vžigalic, vse ostalo smo morali poiskati v naravi. Tudi ta večer smo v jedilnici preživeli lepo, saj smo imeli socializacijske igre.
Četrtek je bil zelo športno obarvan, saj smo s kajaki veslali po reki Rak in z učiteljem Samom ( pa ne našim), šli na sprehod z naslovom Od Kotla do Tkalca. Tudi tokrat smo slišali zanimivo legendo o zmaju. Sledilo je še plezanje po naravni steni. Toliko zanimivosti, da se vsega niti ne da opisati! Spet smo šli globoko v gozd. Tokrat po kamero in mučila nas je radovednost, kaj je bilo na njej posneto. Po večerji smo se v jedilnici zbrali in se pod vodstvom učiteljice Mire igrali zanimivo igrico. Nato smo se obuli in šli ven. Čakalo nas je veliko presenečenje. Kljub temi smo si morali nadeti očala iz blaga, tako da res nismo ničesar videli. Po gozdu je bila med drevesi napeljana vrvica. Držali smo se je in prišli na cilj. Vmes smo se zelo prestrašili neke kosmate živali. Ugotovili smo, da je bil na deblo privezan plišasti kužek. Kamera pa ni snemala samo gozdnih živali, ampak tudi nas. Tako smo si v petek dopoldne v naravoslovni učilnici ogledali vse posnetke, med drugim tudi naše cviljenje in vreščanje ob dotiku kužka. Našo šolo v naravi smo zaključili z orientacijskim tekom in podelitvijo priznanj. V tem tednu drugačne šole smo se naučili zelo veliko stvari in bilo nam je zelo lepo.
Nace, 7.b
