Oh, pa smo ga le dočakali – pust – ta norčavi čas, ki se ga razveselijo stari in mladi. To je edini dan, ko otroci ostanejo doma, v šolo pa pridejo pustne maškare, ki zasedejo vse kotičke: učilnice, jedilnico, šolski hodnik … Ob slovenski glasbi se že zjutraj predstavijo in naplešejo, se preizkusijo v pustnem kvizu, vsaka pustna šema poje krof, potem pa “tavečje” maškare primejo “tamajhne” za roko in se v spremstvu “tanajvečjih” maškar podajo na sprehod po vasi. Navdušenim vaščanom zapojejo, zavriskajo, ob bučni melodiji zaplešejo in tako dobijo pustne dobrote, ki jih v šoli pustijo za šolarje in otroke iz vrtca.
Sosed je navdušen zaigral na harmoniko, soseda si jih je naklonjeno ogledovala in se spraševala: “Iz kje so prišle?”, maškare pa so se hihitale in verjele, da bodo pustne norčije tudi letos, tako kot vsako leto, odgnale zimo in priklicale pomlad.
Denis Matežič, učiteljica 1., 2. r.
