V četrtek, 23. 10. 2014, smo imeli učenci osmih razredov tehniški dan. Iz SPLŠ -Logistične smeri,  sta nas obiskala gospod Miran in gospa Tanja, poleg njiju pa je prišel tudi reševalec Uroš.

Gospod Miran, ki ima veliko izkušenj z motorji, je analiziral razne prometne nesreče:
– ko avto zbije pešca,
– ko avto zbije kolesarja,
– ko avto zbije motorista.

Povedal nam je o raznih pravilih glede na posamezno prevozno sredstvo, npr. da morajo biti motorna kolesa, ki lahko vozijo s hitrostjo, višjo od 25 km/h, registrirana, ter da so za kolesa točno določeni predmeti, ki jih mora imeti lastnik kolesa nameščene itd. Razlagal nam je tudi, kolikšno razdaljo prevozimo z določeno hitrostjo v eni sekundi in kolikokrat se naša teža poveča ob prometnih nesrečah. Za zanimivost – pri hitrosti ‘samo’ 50 km/h se ob prometni nesreči naša teža poveča za 8 krat. Velika masa za tako majhno hitrost, kajne?

Pri drugi delavnici nam je reševalec Uroš iz centra za nujno medicinsko pomoč predaval in kazal, kaj narediti, če se nekomu nekaj zgodi in še vedno kaže znake življenja.
Pokazal nam je:

– pravilne tehnike, če nekdo, ki se je ponesrečil, leži na tleh in še vedno kaže znake življenja (ponesrečenca obrneš na bok, da se ne bi zadušil),
– kako oživljati ljudi s pomočjo defibrilatorja (najpomembneje je, da poiščemo pomoč na številki 112, ter da ne zapravljamo časa z oživljanjem in da sledimo avtomatskim navodilom defibrilatorja).
Tudi to smo poizkusili v parih. Sedaj vsaj vsi vemo, kako ravnati, če se to zgodi kateremu izmed bližnjih ali pa kakemu neznancu.

Ostala nam je še tretja delavnica, kjer nam je gospa Tanja povedala nekaj več o (ne)varnosti v prometu ter o ogroženosti različnih udeležencev v prometu:
– kolesarjev,
– pešcev,
– motoristov,
– rolarjev.
Ponovili smo zaščitno opremo za določene prometne udeležence, npr. odsevniki, luči, zvonec, ter kdo vse je ogrožen v prometu. Gospa nas je tudi opozorila na določena dejanja, na katera najbrž sami niti pomislili ne bi, na primer na velikost čelade. Poudarili smo glavne vzroke za prometne nesreče:
– alkohol
– droge
– hitrost
Za smešen in vesel konec pa smo preizkusili hojo med stožci z očali, ki so narejena tako, če pogledaš skozi njih, vidiš kot vinjen človek. Ni bilo lahko, priznam! Delavnice so bile res zanimive, najbolj pa je pomembno, da smo od njih kar se da veliko odnesli. Upam, da bomo imeli še kakšno priliko se učiti na tak način in ne v nevarnih situacijah v prometu.
Nejc Pavlin, 8. c

 

 

 

 

(Skupno 22 obiskov, današnjih obiskov 1)