V torek, 19. 9. smo šesti razredi obiskali Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in Goriški muzej, ki je v Solkanu v vili Bartolomei. Razdelili smo se v dve skupini po razredih. Naša skupina je šla najprej v Pokrajinski arhiv Nova Gorica, kjer hranijo pisne zgodovinske vire, to je dokumente. Druga skupina pa sta najprej obiskali vilo Bartolomei, kjer hranijo materialne zgodovinske vire. V arhivu smo videli najstarejši ohranjen dokument, ki je iz leta 1501. Star je približno petsto let. Ta dokument je beležnica, v kateri so zapisani izdatki in prejemki. Gospa v arhivu nam je pokazala tudi urbar, kjer so zapisane vse dolžnosti in dajatve podložnika. Zelo smo bili presenečeni, ko smo videli knjigo z zlatimi platnicami. Stara diploma iz časa Marije Terezije , ki je bila natisnjena z žigom dunajske šole je prišla z Dunaja. Vse dokumente se je gospa pazljivo dotikala z belimi rokavicami.
Arhiv je bil pred leti poplavljen. V poplavi je ostala suha le najvišja polica. Nastala je velika škoda. S trdim delom so kar veliko materiala rešili. Sedaj imajo vse dokumente shranjene v velikem skladišču. Dokumentov je toliko, da jih sama ne bi mogla prešteti. Po končanem ogledu smo pojedli malico in se kar po dežju, ki ni hotel prenehati, odpravili do Goriškega muzeja. Bilo je tako mraz, da smo si greli roke pod nahrbtniki ali v žepih. Ko smo končno prispeli do vile Bartolomei, nas je sprejel gospod konzervator. Tako se imenuje človek, ki ohranja stare predmete. Tam imajo tudi restavratorje, ki imajo podobno vlogo. Najprej smo poslušali in se pogovarjali, nato pa smo si ogledali razstavo. Videli smo staro nedokončano posodo, različne žeblje, ogledala, staro keramiko, amfore, sliko Matere Božje, ki so jo dobili iz cerkve in jo sedaj razstavljajo. Na koncu smo skozi mikroskop gledali različne majhne živalce. Med temi tudi črvičke, ki delajo luknjice v lesu in s tem uničujejo lesene izdelke. Na primeru smo videli skrinjo, katere polovica je bila prebarvana in obnovljena, druga polovica skrinje pa je bila takšna kot nekoč. Najzanimivejši del pa je bil, ko smo razbite lončene posode z lepilnim trakom lepili skupaj. Iz razbitih koščkov, ki so ležali na mizi, smo sestavili več kot sedem posod. Med delom smo si ogledali tudi prostor, kjer dela konzervator. Povedal nam je, da očistijo in obnovijo vse najdene premete, ki jim jih prinesejo arheologi. No, ko smo restavrirali vso posodo, je bil že čas za kosilo. Odpravili smo se v šolo.
Imeli smo še druge delavnice: arheopeskovnik, izdelovanje skrinjic, izdelovanje ogrlic, izdelovanje rjepušča – obredna maska starovercev.
BILO JE SUPER!!!
Metka Markočič 6.b
