V četrtek, 23. 10. 2014 smo se devetošolci odpravili na kulturni dan v Muzej 1. svetovne vojne v Kobarid.
Že na samem vhodu smo se srečali z razstavljenimi nagrobniki in slikami udeležencev na Soški fronti. Na našem ozemlju so se bojevali predstavniki 18 držav (tako veliko, ker je bila AO mnogonacionalna država).
Odpravili smo se v sobo z maketo Krna, kjer smo obnovili znanje o začetku vojne. V letu 1914 je bila AO prisotna na vzhodni fronti in balkanskem bojišču in je vso svojo vojsko preselila tja. V Kobaridu, na meji z Italijo , je ostalo le malo vojakov. Deset mesecev po začetku vojne pa je Italija podpisala Londonski sporazum in se pridružila antantnim silam. Italija je tako napadla AO in zasedla Kobarid. Vojska iz Bovca in Kobarida se je umaknila na Krn, da bi zaustavila nadaljnje prodiranje Italijanov na Gorenjsko in proti Ljubljani.
Naslednja postaja je bila »Bela soba«, ki je predstavljala življenje vojakov v zimi. Zaradi velike količine zapadlega snega so vojaki kopali rove pod snegom, ki so jim istočasno služili kot zaščita pred sovražniki. V teh snežnih strelskih jarkih so vojaki prebili dve hudi zimi. Bilo je veliko pomanjkanja, lakote, ozeblin, neprespanih noči … .
Presunile so nas tudi fotografije izmaličenih obrazov, ki so pričale o tem, kako kruta je bila ta vojna.
Najpomembnejša in najokrutnejša pa je na Soški fronti bila 12. soška bitka, ki jo imenujemo tudi Čudež ali preboj pri Kobaridu. Tedaj je AO vojska skupaj z nemško začela napad ob dveh zjutraj s plinskim napadom, sledilo je topovsko obstreljevanje in bliskovit napad pehote. S skupnimi močni in z ogromnimi žrtvami na obeh straneh so potisnili Italijane do reke Piave. Orožje je za nekaj časa utihnilo.
Obisk muzeja mi je dal misliti, kako pomembno je, da je na svetu mir.
Vsaka vojna je velik nesmisel.

Jana, Martin, 9.b

Dostopnost