˝Pa še kako!˝
In smo se odpravili, tako kot vsako leto, že trinajstič zapored, delat poskuse v sam kemijski laboratorij Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Potekali so pod strokovnim vodstvom mag. kemije, gospoda Tomaža Ogrina, ki pod okriljem Inštituta že vrsto let skrbi za izobraževalno dejavnost z imenom Šola poskusov. Gospod Ogrin nas je najprej odpeljal v steklopihaško delavnico, kjer smo se čudili neverjetni spretnosti rok steklopiharskega mojstra Petra. Nadaljevali smo s kemijskimi poskusi. Najprej smo se ustavili pri dušikovi postaji, kjer smo napolnili termovke s tekočim dušikom in nato spoznali njegove glavne lastnosti in možne načine uporabe (dušenje požara ogljikovodikov, nastanek megle z nenadnim ohlajanjem zračne vodne pare, učinek pritiska plina, ki vre v zaprti posodi in posledično ‘raketni pogon’, …). Tako smo v kemijksem laboratoriju spoznavali še kisik, ogljikov dioksid, vodik in helij.
Nato smo se odpeljali v Izobraževalni center za jedrsko tehmologijo v Podgorici. Tam nas je prijazno sprejela gospa Vesna Slapar-Borišek, univ. dipl. fizike, stokovna sodelavka za izobraževanje o rekatorski fiziki, ki nam je pripravila predavanje in poskuse v zvezi z jedrsko energijo. Spoznali smo pozitivne in negativne učinke razpada radioaktivnih izotopov. Polni novih spoznanj in vtisov smo odšli v naletavajoče debele snežinke , ki so nas razveselile in zdramile iz znanstvenega sveta. Na poti domov smo klepetali, se smejali, in celo malce ponovili snov za pisno preverjanje iz zgodovine, ki smo jo pisali naslednji dan.
učiteljica Matejka Č.
