Na poti do Pokrajinskega muzeja smo nasproti glavnega petrola na Vojkovi cesti najprej videli hišo, ki je starejša od samega mesta. Ko smo prispeli do Bevkovega trga, smo se seznanili s prvotnim Ravnikarjevim načrtom Nove Gorice, za občinsko stavbo pa še s spomenikom brigadirjem, ki so mesto gradili.
V Pokrajinskem arhivu smo nato izvedeli še veliko več o brigadirjih, npr. da so šele kasneje dobili svoje uniforme, prej pa so bili oblečeni v obleke, ki so jih pač imeli, da so bili nastanjeni v stari opekarni in da so jim gradnjo oteževala močvirnata tla in dež. Nova Gorica je namreč veliko o vzrokih in začetku gradnje Nove Gorice, ki je večinoma nastala na solkanskme polju – o nizkih (cesta čet Rafut, regulacija potoka Korn in gradanj Magistrale, današnje Kidričeve ceste) in visokih gradnjah (6 ruskih blokov, Mesta občina Nova Gorica). Gradnjo je oteževalo močvirnato območje.
Nekoč je bilo na tem mestu pokopališče,zato se je Erjavčeva ulica imenovala Pokopališka ulica.
Mladinske brigade, ki so gradile novo mesto, so bile nastanjene v opekarni.
Brigadirji Gospa v arhivu name je pokazala veliko zanimivih fotografij iz začetka gradnje in celo filmski posnetek.
Po ogledu Nove Gorice smo se napotili v Muzej na meji. Tam so nam pokazali, kje je nekoč staja meja med Italijo in Jugoslavijo. Zanimivost trga je, da ima dve imeni, in sicer Trg Evrope (za Slovence) in Piazza Transalpina
Najbolj zanimive so bile pripovedi o »švercanju« kavbojk, »šnopca« in mesa, ki so ga iz Jugoslavije v Italijo poslali po potoku Koren.
Osmošolci Nika, Taja, Nei in Žiga ter učiteljica slovenščine.
Slikovni vir: http://zgodovina.si/70-let-pricetka-gradnje-nove-gorice/
