V torek, 16. 10., smo učenci 9. a prisluhnili gospodu Aleksandru Batiču, ki je nam je veliko povedal na temo sonaravnega bivanja. Sprva nam je razložil, kaj to pomeni oz. kako sam to razume, in kakšna je naša vloga pri tem.
V drugem delu nam je pokazal in razlagal o ekovaseh in ekomestih. V teh naseljih je povezanost z naravo velika. Najbolj presenetljivo je bilo videti, kako ljudje živijo skupaj in sodelujejo ter si zaupajo. Dokaz za to je med drugim majhna »trgovinica« z medom, ki si ga vsak lahko vzame in pusti denar v škatlici zraven polic.
Večina hiš je iz naravnih materialov, ki stanejo malo, poudarek pa je tudi na praktičnosti. Zelo zanimiv je podatek, da lahko celo vas postavijo z malo denarja, saj so zgradbe zgrajene iz slame in blata, pomagajo pa jih graditi vsi, tudi otroci. Videli smo tudi slike podeželskega ekovrtca, v katerem se večina stvari dogaja na prostem – otroci jejo zunaj, rišejo, se igrajo …
Mesta so zasnovana nekoliko drugače – tu so bloki z balkoni, polnimi rastlin, imajo zelene strehe, to so strehe z vrtovi, gospod pa nam je govoril tudi o nekem mestu, ki so ga ponoči zasadili z zelenjavo in je še zmeraj takšno. Zelo nas je presenetil podatek, da so v Sloveniji čebele bolj zdrave na podstrešju v mestu kot pa na vasi, to pa zato, ker se po sadovnjakih in vinogradih veliko škropi.
V praktičnem delu naravoslovnega dne smo se poljubno razdelili v skupine, kjer smo iz gline izdelovali ali ekohiše ali cele ekovasi in ekomesta. Bistvo pa konec koncev ni bil izdelek, temveč druženje in sodelovanje.

Učenci 9. a

(Skupno 15 obiskov, današnjih obiskov 1)