V torek, 18.6. 2019, smo imeli naravoslovni dan z učiteljico Nušo Furlani. Povabila je tiste učence šestih in sedmih razredov, ki naravoslovje in eksperimentiranje nosijo v srcu in to dokazujejo pri običajnem pouku. Temo bi lahko opredelili kot »Načrtuj načrt«, izvedi ga in se zabavaj.

Prvo uro smo odšli za šolo, kjer smo raziskovali, kako lahko opišemo milnate mehurčke, njihove lastnosti. Drugo uro smo odšli v učilnico, kjer smo sestavili pet skupin. Vsaka skupina je sestavila svoj načrt, kakšen poskus bo naredila, nato pa še poiskala ustrezne laboratorijske pripomočke in materiale. Trdo smo delali dve uri, projekte dopolnjevali, utrjevali, izboljševali in se pri tem močno zabavali. A najboljša ura je bila zadnja ura, ko smo predstavili svoje izdelke.  Izbrali smo tudi ime in maskoto – plišasto igračo.

Najprej se je predstavila skupina, ki je z izvirnim poskusom predstavila, kako balon napihniti s sodo bikarbono in kisom. Skupina Radioaktivna miš smo seveda za maskoto imeli miš. Ustvarili smo eksploziven vulkan iz raznovrstnih vsakdanjih snovi in tempera barve. Vulkan je bruhal še cele pol ure! Rastline pod mikroskopom so nam predstavile punce iz sedmih razredov in učenka šestega razreda. Na koncu smo lahko pod mikroskopom opazovali še sveže preparate. Skupina učencev šestega razreda se je predstavila še z enim aktivnejšim vulkanom in z dvema vulkančkoma v školjčnih lupinah. Močno je dišalo po kisu, saj so za poskus uporabili veliko vinskega kisa. Nazadnje sta se s pesmijo in z razlago o globalnem segrevanju predstavila še fanta iz sedmega razreda.

Peta šolska ura se je hitro iztekla. Res hvala učiteljici za izjemen dan, ki se je vsakemu posamezniku vtisnil v globok spomin.

 

Nina, 6. razred

NARAVA

Js sm Jure in pojem o živalih,

velikih, debelih in vseh teh tamalih.

Živijo v gozdu, kjer je njihovo zavetje

vsakdan se sliši rjovenje in petje.

Narava je biser človekove vrste

naj vanjo nihče ne vtika prste.

Skupaj skrbimo za našo naravo,

da spet bomo imeli življenje tapravo.

                                                                                            Jure, 7. razred

PREPREČEVANJE KISLOSTI V MORJU

Najpopularnejša tema zadnjih petdeset let je seveda onesnaženost našega planeta Zemlja in globalno segrevanje, ki ju povzročajo predvsem umetni materiali, ki se znajdejo povsod na našem planetu (morja, reke, oceani, gozdovi…) in  spuščanje ogljikovega dioksida v ozračje.

Posledice onesnaževanja so predvsem divja odlagališča, kupi smeti na morju, onesnaženost vode in še in še. Če bomo naprej tako slabo vzdrževali okolje, bo leta 2050 v morju toliko rib kakor smeti. Stvar, katero bi pa raje predstavil, je globalno segrevanje.

Globalno segrevanje povzroča več stvari (sonce, izpušni plini-ogljikov dioksid in tudi izločki domačih živali). Domače živali seveda ne predstavljajo takšen problem kako sonce in izpušni plini. Zakaj?

Ker izpušni plini, ki prihajajo v ozračje, počasi uničujejo ozon, kateri seveda ščiti, da do nas ne bi prišli UV žarki. Ti žarki povzročajo posledice ljudem lahko takoj, saj če smo pod njihovim prevelikim vplivom, nam lahko povzročajo hujše opekline, kožne gube in tako naprej. Drugi, za nas hujši vpliv, pa je vpliv segrevanja, ki ga žarki tudi povzročajo, ko pridejo v stik s tlemi. Takrat se začne sproščati toplota, ki je razlog za globalno segrevanje. Ampak kako to segrevanje lahko vpliva na nas?

Odgovor je preprost. Najopaznejši pokazatelj globalnega segrevanja je taljenje ledenikov in ledenih površin (Arktika, Antarktika). Antarktika in Arktika sta dom različnih živih bitji, (tjulnji, severni medvedi, pingvini…) in če ne bomo ukrepali, bodo te vrste hitro izumrle. Po nekaterih podatkih naj bi severni medvedi izumrli že leta 2028, torej največjih zveri na našem planetu čez devet let ne bo več? Lahko ja, lahko pa ne. Odvisno od tega, kako bomo mi ravnali z našim okoljem in kako bo naša tehnologija napredovala.

Kako pa lahko taljenje ledenikov vpliva na druge kraje na svetu kot je Florida, Kanarski otoki oziroma otoki koralnega izvora…? Ledeniki predstavljajo 2% svetovne vode, torej, ko se bodo stalili, se bodo iz trdnega agregatnega stanja spremenili v tekoče in se bo gladina vode zvišala kar za 2 metra! Posledice pa so lahko zelo hude. Obmorska mesta  bodo poplavljena in življenje tam ne bo več mogoče. Kaj pa sneg? Snežna meja se bo vedno bolj dvigovala, ledeniki se bodo talili in tudi turisti ne bodo več hodili v hribe, kjer so nizke nadmorske višine, saj bo temperatura tudi višje v gorah visoka in se turisti ne bodo morali »ohladiti«. Torej, če zaustavimo globalno segrevanje, rešimo probleme  taljenja ledenikov in snežne meje? Ne.

Segrevanje ozračja lahko vpliva tudi na kopensko in vodno rastlinstvo. Vsaka rastlina potrebuje pogoje, v katerih lahko uspeva (bolje/slabše). Na primer trta. Trta je rastlina, ki najbolje uspeva v Sredozemlju, kjer je prst suha in ozračje toplo. Po lastnosti te rastline ugotovimo, da ne bo imela dobrih pogojev v kakih močvirjih, kjer je vlažno in polno vode, zato pa so tla zelo vlažna. Tako vse rastline po celotnem svetu potrebujejo nekakšne pogoje, med katerimi pa je tudi temperatura, ki se iz leta v leto viša in tako se pogoji za uspevanje rastlin slabšajo. Kakšno pa je morsko rastlinstvo?

Morsko rastlinstvo so korale, alge, trave… Kakšen vpliv pa imajo korale na življenje v morju? Enak kot vpliv rastlin na kopnem. So dom za različna morska bitja, rastline pa proizvajajo kisik (morske rastline proizvedejo več kisika kot kopenske) in čistijo vodo. Kako pa globalno segrevanje vpliva na morske rastline? Preveč vode in rastline tega ne zmorejo prečiščevat? Ne, problem je enak kot na kopnem. Rastline nimajo dobrih pogojev za življenje v morju.

Toda kako lahko še ogljikov dioksid povzroči uničevanje kopenskih in morskih rastlin? S kislino. Množična uničenja zaradi kislega dežja na kopnem lahko popolnoma uničijo drevesa, ker izgubijo liste in vse sestavne dele, brez katerih ne morejo živeti. Kislina pa pride tudi v morje in tam uniči alge. Tudi Veliki koralni greben, ki velja za največji koralni greben na svetu, je doživel hud vpliv kisline v morju. Kar 70% koral je umrlo. Kako pa to vemo? Ko slišimo besedo korala, pomislimo na živahno, barvno obliko polno življenja. Mrtva korala pa je popolno nasprotje. Ko korala umre, se dobesedno pobeli in v njej ni več življenja. To lahko vpliva na življenje v morju tako zelo, da si niti predstavljati ne moremo. Če ni rastlin in koral, ni rib, in če ni rib, v morju ni življenja…

Po svetu se že trudijo tako, da gojijo korale in jih posajajo v morja. To je lahko dober začetek za dober konec.

Kako bi preprečili vplive ogljikovega dioksida na naš planet?

To pa je sedaj vprašanje ki si ga zastavlja cel Svet.

 

                                                                                                                                                                              Ivan

(Skupno 100 obiskov, današnjih obiskov 1)